Ali obstaja še kje izvirni Dajnkov panj; tisti, ki je naveden v njegovi knjigi?
Da je izdal knjigo v tistem času je bil res podvig. Zanima me koliko izvodov knjig je bilo izdanih? Ali ima naša zveza tudi to knjigo?



NAJ ROJI in MEDI
Jože

http://www.e-sejem.si/cebelarstvo-slovenija/default.aspx
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

   

Po enem mesecu se ni še nobeden oglasil, zato se pa sam oglasim še enkrat s temle člankom, ki sem ga objavil na Tržnici/ prodam.

En čebelar me že nekaj let nagovarja, da naj napišem, kako se čebelari s koši, kar bi bilo najbrž za marsikoga dobrodošlo. Sem se pa vedno ob tem spomnil na " Dajnkovo Čelarstvo" katerega sem že bral, vendar so notri zelo stari izrazi in mnogim ne vem pomena, prav zato se nisem lotil tega dela. Prekmurske čebelarje sploh premalo poznam. Po drugi strani sem pa pričakoval od njih samih, da bodo oni ponovno izdali Danjkovo delo.
Imam zamisel kako bi naredili to reč. Sedaj ko imamo internet bi tako stvar zlahka naredili. Ni pa nujno, da je moje "pero" zraven. Je pa ravno primeren čas za to, saj se po vsej EU obujajo stari tradicionalni načini čebelarjenja in Prekmurci imate za to očiten razlog.

Naj ROJI IN MEDI!
Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

   

Ponatis te knjige so izdali v Gornji Radgoni. Jo imajo nekatere knjižnice http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=HOLD&id=1024112338470243&rec=2&sid=1

   

Hvala,
pozabil sem pogledati najprej tole. V bistvu sem kar malo zamudil, kaj hočeš
človek ni stroj in ura teče nič ne reče. Malo sem pogledal malo bolj Dajnkove zapise še na drugih področjih. Lahko se reče, da sta se tudi tudi Prešeren in Slomšek nekaj naučila od njega, saj je bil Dajnko 1787-1873, kar 13 let starejši.

Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?

   

DAJNKO Peter,
Čelarstvo, Gradec 1831.
Stran 32,
83. So leseni, ali slamni čelniki bolši?
Misli kres toto reč so silno razločene. Leseni čelniki resen duže deržijo, proti tem pá so tudi žmetneši, ino pri ogrebanji rojov imámo z njimi več dela: ino da ne pustíjo pare ino slaba skos se, zato nastane v ´zimi na pristranskih stenah imelje ino sreš, ino zmerzne na léd, od čéga se silni mraz v ´ rojih rasširja. Za tega volo na konci zime, vu takih čelnikih ne najdemo le samo veliko množíno mertvih čél, temoč tudi prazne pogače s´plesnijo ino tuhnoto obvlečene, ino od ravno tega čele zbetežájo ino vmerjejo; tudi se medne pogače lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih čelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama čelno paro ino slab vu se vleče, ali ki čelna sapa več odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih čél, ino menje plesni, kak vu desečnih ali lesenih čelnikih; tudi so ležéši ino nam pri ogrebanji rojov včiníjo menje dela.

Jože
_________________
Do kje sega kranjska cebela,
kdo si upa odgovoriti?